NAKUP NEPREMIČNINE S STRANI TUJIH DRŽAVLJANOV
Tujci lahko na podlagi 68. člena Ustave Republike Slovenije pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira Državni zbor.
Zakon o ugotavljanju vzajemnosti, ki je v uporabi od 17. 9. 2017 uvaja nekatere spremembe glede postopka ugotavljanja vzajemnosti RS.
ZAKONI, KI SO PODLAGA TUJCEM ZA PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH V REPUBLIKI SLOVENIJI:
Zakon o dedovanju določa, da imajo glede dedovanja nepremičnin tuji državljani v Republiki Sloveniji enake dedne pravice kot državljani Republike Slovenije, s pogojem, da se uporablja načelo vzajemnosti.
V zvezi s tem Zakon o ugotavljanju vzajemnosti (Uradni list RS, št. 9/99 – ZUVza določa, da se vzajemnost kot pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z dedovanjem pri zakonitem dedovanju in pri oporočnem dedovanju, ko je dedič tujec, ki bi bil dedič tudi po zakonitem dedovanju, domneva do dokaza o nasprotnem. Kadar pa je treba v zapuščinskem postopku zaradi dedovanja nepremičnine vzajemnost ugotoviti, sodišče prekine zapuščinski postopek. Vzajemnost ugotavlja Ministrstvo za pravosodje na način in po postopku, določenem v ZUVza.
Ta zakon določa, da lahko fizične in pravne osebe iz države kandidatke za članstvo v Evropski uniji in države kandidatke, pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji, če obstaja vzajemnost.
Načini pridobitve nepremičnine za tujce so lahko: na podlagi pravnega posla, dedovanja ali odločbe državnega organa.
Ministrstvo za pravosodje z odločbo(po postopku, ki je urejen v ZUVza), in sicer za vsako nepremičnino posebej, ki je vpisana v zemljiško knjigo, pa ugotavlja pogoj materialne vzajemnosti. Le ta je podana, če državljan RS ali pravna oseba, s sedežem v RS, v državi tujca lahko pridobiva lastninsko pravico na nepremičninah pod enakimi ali vsaj podobnimi pogoji, kot jo lahko tujci pridobivajo v RS.
Ministrstvo pri pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini v RS, vodi na podlagi tega zakona postopek ugotavljanja vzajemnosti, za naslednje države:
Seznam vseh držav kandidatk za članstvo v EU pa lahko najdete na naslednji povezavi:
http://ec.europa.eu/enlargement/countries/check-current-status/index_en.htm
Za državljane in pravne osebe s sedežem v Bosni in Hercegovini še vedno velja, da ne morejo pridobivati lastninske pravice na nepremičninah na ozemlju Republike Slovenije. Edina izjema je pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah na podlagi dedovanja pod pogojem vzajemnosti. Podlaga za to je Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju med EU in BIH, z leta 2015. Na podlagi tega sporazuma je BIH v prehodni fazi, s katero se pripravlja na pridobitev statusa države kandidatke za članstvo v EU.
Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja določa, da ima oseba s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva v Republiki Sloveniji zagotovljeno pravico do pridobitve lastninske pravice na nepremičninah pod enakimi pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije.
Republika Slovenija je matična domovina vseh Slovencev, zato tudi Slovencem brez slovenskega državljanstva na svojem ozemlju priznava poseben status, ki imetnikom zagotavlja posebne pravice in ugodnosti.
Status Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: status Slovenca brez slovenskega državljanstva) lahko pridobi tisti posameznik:
Slovenski rod (slovensko poreklo) se dokazuje z izpiski iz rojstne matične knjige in drugimi ustreznimi dokazili.
Mednarodne pogodbe, ki omogočajo tujcem pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah v RS
Sporazum o vprašanjih nasledstva – uporablja se za državljane držav bivših republik SFRJ in pravne osebe s sedežem v teh državah;
Pravice tujcev po posameznih državah
Ob upoštevanju navedenih zakonov in mednarodnih pogodb lahko glede možnosti pridobitve lastninske pravice na nepremičninah v Republiki Sloveniji tujce (tuje državljane in pravne osebe s sedežem v tujini) razvrstimo v naslednje skupine:
Tujci, ki za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah ne potrebujejo odločbe o ugotovitvi vzajemnosti
Pri pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini z dedovanjem odločbe o ugotovitvi vzajemnosti prav tako ne potrebujejo tuji zakoniti dediči in tuji oporočni dediči, ki bi bili dediči tudi po zakonitem dedovanju ter tujci iz bivših republik SFRJ, ki so vse pogoje za vknjižbo izpolnjevali že pred 31. 12. 1990 (vendar pa vpis ni bil realiziran oziroma postopek vpisa v zemljiško knjigo ni bil začet).
Tujci, ki za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah potrebujejo pozitivno odločbo o ugotovitvi vzajemnosti:
Tujci, ki lastninske pravice na nepremičninah ne morejo pridobiti oziroma jo lahko pridobijo le na podlagi dedovanja:
Zakoni, ki bi omogočali tujcem – državljanom ostalih držav pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v Republiki Sloveniji, razen že omenjenega Zakona o dedovanju, še niso bili sprejeti, prav tako ni bila ratificirana nobena mednarodna pogodba, ki bi državljanom ostalih držav to omogočala.
Enako velja za pravne osebe, ki imajo sedež v teh državah.
Najprej mora tujec, ki želi pridobiti lastninsko pravico na nepremičnini v RS, oddati vlogo, pri Ministrstvu za pravosodje. Če gre za tujca, ki ne živi v RS, je dolžan imenovati pooblaščenca v RS.
Vlogi je potrebno priložiti:
Ob vložitvi vloge je treba plačati upravno takso po tarifnih številkah 1 in 3 ZUT v višini 22,60 EUR, ki jo lahko poravna osebo na sedežu ministrstva ali s položnico, z nakazilom na račun: 01100-1000315637; sklic SI 11 20303-7111002-2019, Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (o plačilu stranka ministrstvu posreduje potrdilo).
Če ob prejemu vloge (ko takšna obveznost nastane) taksa ni plačana oziroma ni plačana v predpisani višini, ministrstvo taksnemu zavezancu pošlje plačilni nalog, s katerim mu naloži, naj v 15 dneh plača dolžno takso.
Nato na podlagi popolne vloge ministrstvo po uradni dolžnosti pridobi podatke o nepremičnini, nato preveri podatke o pravnem redu tuje države in izda odločbo s skrajšano obrazložitvijo v roku 30 dni od prejema popolne vloge, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:
Pridobi podatke o pravnem redu tuje države, opravi primerjavo pravnih redov in izda odločbo s polno obrazložitvijo v roku 90 dni od prejema popolne vloge v vseh primerih, ko zgoraj navedeni pogoji za izdajo odločbe s skrajšano obrazložitvijo niso izpolnjeni.
Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, možen pa je upravni spor. Tožbo v upravnem sporu lahko vložita tudi državni odvetnik in samoupravna lokalna skupnost, na območju katere leži nepremičnina.
Če se vse stranke, državni odvetnik in samoupravna lokalna skupnost, na območju katere leži nepremičnina, po vročitvi odločbe pisno ali ustno na zapisnik pri ministrstvu odpovedo pravici do vložitve tožbe v upravnem sporu, postane odločba pravnomočna z dnem, ko se zadnji od upravičencev do vložitve tožbe odpove tej pravici.
Če se vsi upravičenci ne odpovedo pravici do vložitve tožbe v upravnem sporu, ministrstvo po preteku 30 dni (od dneva, ko je bila opravljena zadnja vročitev odločbe) in ko prejme potrdilo upravnega sodišča, da ni sprožen upravni spor (kar pomeni približno nadaljnjih 10 dni), potrdi odločbo s klavzulo o pravnomočnosti oziroma izda potrdilo o pravnomočnosti odločbe. Tako opremljena odločba (ki velja eno leto od dneva, ko je postala pravnomočna) predstavlja verodostojni dokument, na podlagi katerega se lahko vpiše lastninska pravica v zemljiško knjigo za konkretno nepremičnino. Veljavno odločbo o ugotovitvi vzajemnosti mora tujec priložiti k zemljiškoknjižnemu dovolilu, saj overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu brez veljavne odločbe ni dovoljena.
Vir: RS, www.gov.si
Urška Gričnik, mag. prava in managementa nepremičnin, vodja pravne službe CONEXA